Planinsko društvo Podbrdo    

            

Zadnji vpis v obvestila - Poslano od: darkdog - Nedelja, 22 Oktober 2017 13:27
KOČA NA ČRNI PRSTI JE ZAPRTA / ČRNA PRST HUT IS CLOSED
Članki

Članki->Pohodi   
11.SPOMINSKI POHOD VINKA KOBALA

11. Spominski pohod po poteh Vinka Kobala, smo izpeljali 4.8.2012 po že prej pripravljenem planu. Zbor v Stržišču ob določeni uri in na moje presenečenje se je zbralo, kar lepo število pohodnikov. Vseh skupaj se nas je nabralo kar 37. Res lepa skupina, ki je obetalo prijeten pohod v prijetni družbi. Vrhovi Naših prelepih gora so bili zaviti v meglo, kar nam ni bilo ravno po godu pa vseeno smo si dejali nas bo pa hladila. In res nam je vreme služilo, da nam ni moglo bolje. Gospod Vinko je poskrbel in se nam oddolžil za lansko letno slabše vreme. Skupina je bila zelo homogena in na poti razen manjših težav, nismo imeli. Z lepim ne preveč zahtevnim tempom smo se lotili zahtevne poti, vsak zatopljen v svoje misli s spominom na gospoda Vinka in z njegovimi nauki o pošteni tovarišiji smo se prvič ustavili na Mrheku pri jutranji molitvi in si zaželeli srečno pot. Do vrha naše kraljice Rodice, je pohod potekal v veselem vzdušju na čase pa se je zaslišalo celo spontano petje posameznikov. Po 4,5 urah dosežemo vrh, postanek za okrepčilo in že nadaljujemo po grebenu prelepih Tolminsko - Bohinjskih gora proti Novemu vrhu, Raskovcu do našega vmesnega cilja pod Matajurskim vrhom. Tu v katedrali gospod župnik Milan daruje sveto mašo v spomin za Vinka Kobala in vsem, ki so in še hodimo po teh stezicah. Doživeta maša v prekrasnem objemu Raskovca, Novega Vrha, Matajurskega vrha v katedrali, ki ni delo človeških rok je res nekaj posebnega in čisto drugače doživetega. Treba pa je naprej, čaka nas še najzahtevnejši  del poti. Ljudje so že malce utrujeni pot pa na tem delu zahteva veliko previdnosti in zbranosti. Pa vendar nam uspe tudi ta zadnji del premagati brez težav in v dobri uri zavriskamo na travnatem grebenu pred kočo na Črni Prsti. Tu pa smo kot vsako leto postreženi z dobrim čajem, kavo in tokrat s slastnim jabolčnim zavitkom, ki ga nam pripravi osebje koče z oskrbnico Dorico na čelu. Seveda se tu okrepčamo še z dodatnimi napitki kajti žejni smo res bili že prav vsi. Sledi še lahkoten spust na Kalarsko brdo v vas Kal in končno dejanje, zaključek ob Vinkovem grobu v Stržiščah. Na grob položimo nekaj na poti nabranega cvetja in se zahvalimo za lep dan vsem, ki so ga pomagali ustvariti.

Končali smo, kot vsako leto pred domom krajevne skupnosti, kjer so nas pogostili z dobrim pasuljem, sladico in še vsem kar sodi zraven. Pohodniki udeleženci 11. spominskega pohoda po poteh Vinka Kobala so bili z organizacijo in izvedbo več kot zadovoljni, kar je bilo nam organizatorjem največje plačilo.

Zahvala gre vsem, ki so na pohodu sodelovali tako mladinskim vodnikom Špeli in Gašperju, predsedniku PD Podbrdo Tomažu Štenklerju in gospodu župniku Milanu. Seveda pa sta bili med pohodniki dve dolgoletni vodnici, ki sta nehote sodelovali pri vodenju skupine, hvala tudi njima. Hvala tudi ekipi v Stržišču, Varji, Branetu in še nekaterim, ki so pripomogli, da je pohod v spomin na gospoda Vinka bil lepo in po domače zaključen.

Jože Dakskobler




od Maraton, Ponedeljek, 06 Avgust 2012 07:23, Komentarji(0), Preberi vse
KRŠIČEVEC

Ture in pohodi v organizaciji PD Podbrdo so v mesecu Marcu že tradicjonalno namenjeni obiskom Krasa in Slovenske istre, tako smo jih že kar nekaj tudi obiskali in med drugimi tudi Kršičevec, ki je bil na sporedu danes. Opis poti sem si sposodil na hribi.net.

S parkirišča nadaljujemo mimo manjšega spominskega parka po cesti v smeri Kršičevca. Cesta, ki kmalu izgubi asfaltno prevleko nas hitro pripelje do manjšega križišča, kjer nadaljujemo po levi spodnji cesti (ob desni cesti se nahaja manjši križ), ki se nadaljuje po levi strani ograje. Le nekoliko naprej pa pridemo na dobro označeno razpotje, kjer se v levo odcepi pot proti Belim stenam, mi pa nadaljujemo naravnost po vse slabši cesti, ki se še naprej nadaljuje ob ograji. Cesta se nato pri naslednjem križu dokončno spremeni v kolovoz, ki se naprej zložno vzpenja čez obširna travnata pobočja. Dobro označen kolovoz, ki ima nekaj manjših razpotij pa nas višje pripelje v pas gozda, kjer se le ta začne nekoliko strmeje vzpenjati.
Višje prečimo gozdno cesto in vzpon še naprej nadaljujemo po kolovozu, ki nas kmalu pripelje do lipe (drevo s številnimi debli). Kolovoz, ki postaja vedno ožji nas kmalu pripelje iz gozda na vse bolj razgledna pobočja. Omenjeni kolovoz pa zapustimo pri klopci, kjer nas smerna tabla usmeri levo navzgor. Pot, ki naprej postane bolj strma pa nas le nekaj korakov višje pripelje na manjše razpotje, kjer se v desno odcepi komaj vidna stezica proti Mrzli jami. Mi tu nadaljujemo naravnost po vse bolj razgledni poti, ki nas skozi pas nizkega gozda in kratkega melišča pripelje na vršne travnato pobočje gore. Prijetna steza na kateri strmina hitro popusti nas nato pripelje do razgledne plošče od katere se nam odpre čudovit razgled.
Od tu nadaljujemo po zložni poti, ki nas po manj kot 5 minutah nadaljnje hoje pripelje na vrh Kršičevca.

23 udeležencev je danes osvojilo ta vrh in si ogledalo prelepe Kraške gmajne, kjer  se je včasih paslo na stotine ovac. Vse naokrog pa se širijo lepi borovi gozdovi. Vreme, lahko rečem je bilo dobro malo vetrovno tako, da so rokavice in kapa prišli kar prav. Na trenutke pa nas je strašil tudi dež, ki pa ga je naša dobra volja pregnala čez mejo na Hrvaško. V svoji družbi smo danes imeli tudi mladega planinca Drejca, ki je ravno danes praznoval svoj osmi rojstni dan. Z priložnostnim darilcem in zapeto pesmico smo ga presenetili na poti.

Zahvaljujem se vsem udeležencem, ki nam zaupajo in se naših pohodov udeležujejo, kolegom vodnikom  za pomoč in sodelovanje in seveda PD Podbrdo, ki našo dejavnost podpira.

                                                                                                                                   Jože Dakskobler - vodnik




od Maraton, Nedelja, 18 Marec 2012 21:57, Komentarji(0), Preberi vse
Visoka Vrbanova špica, Rjavina

Visoka Vrbanova špica, Rjavina

Pretekli vikend smo vodniki izvedli zelo lepo in malo znano turo na Vrbanovo špico in sosednjo Rjavino. Vse nam je služilo kot se za hribovce spodobi.




od bbrisar, Sobota, 18 September 2010 17:44, Komentarji(0), Preberi vse
Pohod po dolini reke Glinščice

Pohod po dolini reke Glinščice v organizaciji PD Podbrdo - vodniške sekcije, smo izvedli na cvetno nedeljo 27.3.2010. Udeležba presenetljivo dobra v predprijavah je bilo na seznamu 42 čalonov, članic in planinskega podmladka. Seveda je bila dejanska udeležba za nekaj članov manjša, seveda iz večpih razlogov, kot je bila premik ure itd.
Malo čez sedmo smo krenili z avtobusom iz Podbrda po Baški grapi navzdol in seveda sproti pobirali udeležence vse do Mosta na Soči, kjer se nam je pridružil še zadnji udeležencev Damjan. Izhodišče našega pohoda je bila vas Beka in je trajala dobri dve uri. Potovali smo z udobnim avtobusom in seveda dobrim šoferjem.
Malo pred deseto smo pričeli hoditi po prelepem Kraškem ambijentu v prelepem sončnem dnevu. Tu se je pomlad že prebudila in kaj kmalu smo bili v kratkih rokavih, polni volje in pričakovanj po videnju nam še neznanih stvari. In res smo jih videli, kar nekaj. Kot najprej znamenita "POMPA" (vodna črpalka)v vasi Klanec, prelepa korita reke Glinščice, cerkev sv.Marije v Pečeh in Traso nekdanje železnice iz Kozine do Trsta. Trasa je lepo urejena v tekaško in kolesarsko pot, ki jo prebivalci Trsta in okolice s pridom izkoriščajo. Seveda je tu tudi prvi del Kraškega roba, ki je raj za športne plezalce, ki smo jih videli, kar nekaj.  Turo smo zaključili tam, kjer smo jo pričeli v vasi Beka.
Doživeli smo lep in poučen dan, ki smo ga izkoristili še s prijetnim pohodom.
 Sodeč po obrazih udeležencev jim je bil pohod všeč in si takih pohodov še želijo. Seveda bomo take pohode v bodoče še organizirali to vam lahko obljubim. Prav številčna udeležba je tista, ki spodbuja tudi nas vodnike, da z večjim veseljem pripravljamo in organiziramo take in druge ture in pohode.
Seveda pa so se z mano trudili tudi kolegi vodniki Bogdan, Liljana in Marina. Hvala pa tudi Srečku, ki se šele pripravlja na tečaj za vodnika PZS, ki se je našega pohoda udeležil in nam povedal marsikaj zanimivega. Vsem skupaj se zahvaljem za lep dan in prijetno druženje..




od Maraton, Ponedeljek, 29 Marec 2010 21:00, Komentarji(0), Preberi vse
Miklavžev pohod

Ja sveti Miklavž je tisti svetnik, ki mu verjamejo otroci mu pišejo pisemca in nastavljajo jerbase, da jim kaj prinese. V teh časih, ki so vse prej kot lahki pa tudi odrasli verjamemo, da nam prinese kaj dobrega, lepega, koristnega, če ne drugače pa vsaj kaj takega, kar drugi nimajo. Taki smo postali ljudje in take nas je naredil čas. Pa vseeno mislim, da smo Graparji za odtenek boljši, drugačni in nas vse to še ni toliko prizadelo, kot druge. Kaj vem, mogoče pa se tako le tolažim pred samim seboj.
Manjša skupinica pa si je na Miklavžev dan izbrala najlepše darilo, Miklavžev pohod na Krasji vrh. Pohod v organizaciji Drežnčanov postaja vedno bolj obiskan, letos nas je bilo po pripovedovanju več kot 250 udeležencev.
Iz PD Podbrdo nas je bilo deset naključno zbranih. Pri koritu smo pričeli z hojo eni pa že kakih 500 m nižje za ogrevanje. Razmere za hojo v spodnjem delu, kar nič podobne zimski v gornjem delu pa seveda sneg. Kot sem dejal pohodnikov precej in čas vzpona je minil v prijetnem vzdušju. Imel sem srečo, da sem vzpon do vrha skoraj v celoti opravil z prijateljem Mirkom Kurinčičem lastnikom muzeja v Drežnici, ki je živa knjiga spominov na I.svetovno vojno izreden poznavalec krajev, kjer smo hodili in čudovit pripovedovalec. Hvala ti prijatelj za lepo in poučno uro.
Na vrhu pa naša skupina in seveda še veliko prijateljev in znancev z vseh koncev in krajev.
Razgledi pa prekrasni kamor ti seže oko. Res je lepo poskrbel za nas sv. Miklavž, ki pa nas je v dolini na izhodišču tudi v resnici obiskal in obdaril.
Lep in doživet dan v prelepih gorah, ki jim kraljuje očak Krn z svojimi podložniki v družbi prijetnih domačinov in prijateljev planincev. Še bomo šli to smo si rekli še predno smo končali, pa naj stane kar hoče. Miklavžev pohod ne smemo izpustiti.
                                                                                                                               Jože Dakskobler
                                                                          
Foto: Jože Dakskobler                                                                                                              
Link do slik: Miklavžev pohod na Krasji vrh
 




od Maraton, Torek, 08 December 2009 08:09, Komentarji(0), Preberi vse
HOHER SONNBLICK drugič

V programu izletov in pohodov vodniške sekcije PD Podbrdo, je sicer bila tura v Dolomitih pa me je zapeljal ta tritisočak, ki je lahko bi rekel "najlažje" dostopen skoraj od vseh. Kar lepo število planincev in planink se nas je zbralo in v nedeljo navsezgodaj odpotovalo z manjšim avtobusom proti izhodišču za Sonnblick, ki pa sem ga že v enem od prejšnjih člankov podrobno opisal. Čudovito jasno vreme nas je spremljalo vseskozi in dalo nam je slutiti, da po taki noči skoraj ne more biti slabo vreme in res je bilo tako. Vreme idealno in dobra volja je bila na višku, ko smo začeli v zatrepu doline Klaine Fleisstal. Oprema izpiralcev zlata v tej dolini je že bila pripravljena in čakala na rudarje, ki pa so verjtno še počivali v gostišču Alter Pocher. Naša skupina pa je veselo maširala proti vrhu. Nismo pretiravali in smo večji del vzpona opravili kar po cesti. Ko pa smo prišli na vzpetino od kjer se ti pogled odpre na ledenikKlaine FleisstalKees smo onemeli od lepote. Snežno beli ledenik, ki je bil "poglihan", kot bi ga povaljali z valarjem bi bil idealno smučišče in vsi turni smučarji v skupini smo jamrali, da je bilo le kaj.
Skupina pa je v 4 urah dosegla vrh, kar je bil za nekatere doslej najvišja osvojena nadmorska višina. Vsi smo bili uspeha cele skupine res veseli in fotografiranje se kar ni končalo. Spust v dolino je potekal lepo in brez posebnosti. Z eno besedo lahko povem vse "DIVOTA"
V Heiligenblutu pa kratek postanek za nakup kakšnega dragega spominčka in sledila je vožnja s kratkim postankom na Jesenicah proti domu.
Zahvaljujem se Bogdanu in Liljani za pomoč pri vodenju in seveda vsem udeležencem izleta, ki so se tokrat udeležili ture, zahvala tudi PDju za sofinanciranje prevoznih stroškov. Mogoče pa še letos naredimo kakšno podobno.


Povezava do slik: HOHER SONNBLICK drugič


 




od Maraton, Ponedeljek, 27 Julij 2009 12:06, Komentarji(0), Preberi vse
Tek trojk

Tek trojk v Ljubljani sicer ne sodi v kategorijo gorskih tekov,  pa ker ni druge pa tukaj par besed.
Kar nekaj članov PD Podbrdo je pod nazivom Graparskih kerlcov preteklo  da nes ta lep simbioličen tek v spomin na dan osvoboditve naše takratne države. Prijetna družba v lepem za tek ugodnem vremenu se je trudila vsak po svojih močeh vsi pa z velikim veseljem in zagnanostjo. Grapraski kerlci smo, kar dobro zastopali našo prelepo Baško grapo in še jo bomo dokler nas bodo nesle noge.
                                                    
                                                                                                                               Jožko




ekipa


 

                                                                                                                            




od Maraton, Sobota, 09 Maj 2009 17:34, Komentarji(0), Preberi vse
Hoher Sonnblick

Odločitev za to mini odpravo je padla na Razor planini na tečaju varne hoje in turnega smučanja. Dokaj hitro smo se odločili za cilj ture in za vse potrebno, kar je potrebno za uspešno izvedbo.
Ljubo je prevzel vreme, moja malenkost pa prevoz in vse ostalo. Udeležencev pa je bilo, kar hitro za poln kombi. 25.4.2009 je ob 3,00 izpred banke v Podbrdu krenila na pot naša mala odprava z Simonovim kombijem. Čez Soriško planino v Bohinj in naprej čez Bled na avto cesto do Karavanškega predora. Po turski avtocesti mimo Beljaka in Spittala, nato pa po dolini reke Moll do Heiligenbluta. Nadaljujemo po grossgloknerski cesti do prvega ovinka, kjer se desno odcepi stranska cesta vdolino Kleine Fleisstal. Pod zapornico, ki zapira vstop v dolino parkiramo in se pripravimo za vzpon. Snega je še dosti in tudi plazovi že na začetku naše poti nam dajejo vedeti, da je bila zima tu kar huda. Nadaljujemo mimo gostišča Alter Pocher do pričetka ceste, ki se v lepih zavojih dviga proti zbiralnemu jezeru Zirmsee. Mi pa tokrat nismo bili namenjeni občudovat to jezero zato tu zavijemo desno proti ledeniku Kleine Fleiss Kees, ki nas pripelje na škrbino Pilatus Scharte nad njo pa se dviga vrh Sonnblicka z 3105 m nadmorske višine. Seveda je na vrhu planinska koča, ki je v tem času še zaprta presenetilo pa nas je, ker so imeli zaprto tudi vremenarji, ki imajo tu svoj observatorij. To nas ni preveč potrlo saj smo imeli vse potrebno s seboj.
Pogoji za hojo in smučanje zelo dobri, vreme kot bi ga naročili ali še boljše. Seveda smo vrh osvojili v treh skupinah  po dogovoru in po zmožnostih udeležencev. Na vrh Sonnblicka so trije iz naše skupine stopili prvič, vsi ostali udeleženci pa smo tukaj že bili. Tura je zahtevna saj traja v " obe" smeri kar dobrih sedem ur in je skupaj z vožnjo za en dan kar hvale vredna. Seveda smo jo vsi opravili z velim veseljem v prelepem vremenu v pogojih za hojo in smučanje ki jih ne doživiš prav vsak dan.
Še najbolj pa smo bili zadovoljni, da smo vso zadevo lepo dokončali brez poškodb tako na gori, kot tudi na cesti.
Na koncu smo si bili vsi enotni, da bi bilo zelo uredu, če bi se nam še v tej sezoni posrečila še kakšna taka tura. Upajmo, da se nam tudi to uresniči.
Graparski kerlci smo opravili turo z velikm zadovoljstvom in smo ponosni, da nam je to res uspelo v teh prekrasnih pogojih, lepem vremenu in super družbi.
Udeležnci ture smo bili, Jožko, Marko, Tinko, Slavc, Ljubo, Bogdan, Marina in Saš.
                                                                                                                                   Jože Dakskobler

link do slik: Turno smučanje
 




od Maraton, Nedelja, 26 April 2009 14:11, Komentarji(0), Preberi vse
Kraški rob

kraški rob Pohod po Kraškem robu v organizaciji PD Podbrdo-vodniška sekcija je dobro uspel. Presenetljivo dobra udeležba, ki bi ob boljši vremenski napovedi bila po vsej verjetnosti še številčnejša. Pisana družba se je zbrala ob 6,30 pred osnovno šolo Simona Kosa v Podbrdu in kljub vremenu, ki ni obetal toplih sončnih žarkov je bilo vzdušje več kot pozitivno.
Vožnja po naši prelepi Baški grapi je potekala brez posebnosti in tudi nadaljevanje po Soški dolini do Nove Gorice ravno tako. Vožnja po avto cesti proti  Podnanosu pa nam je dala slutiti, da je v krajih kamor smo namenjeni vreme boljše. Take informacije smo dobili tudi od dveh udeleženk, ki so se nam pridružile na Črnem Kalu, kjer je bilo izhodišče za naš pohod. ( Nežka in Sabina)


Pričeli smo v vasi, ki je poznana po cerkvici sv. Valentina in ima zvonik nagnjen za več kot meter in se skozi znano plezališče povzpeli na sam Kraški rob. Hoja po Kraškem robu pohodnika res fascinira, prekrasni razgled na Koper in vsa druga obmorska mesta pa Tržaški zaliv z svojim zaledjem. Koprska železnica, ki se vije kot kača po dolini je res posebnost. Osapski viadukt, ki se pne visoko nad dolino, kakor mogočni stražar, varuh majhne vasice Gabrovica in vstopa v dolino do Ospa, ki je znan po plezališčih prav v steni Kraškega roba.
Pot skoraj v celoti poteka po samem Kraškem robu, ki pa ga je gradnja železnice presekala. Spust čez rob pa nam popestri dan in nekaj udeležencev se prvič sreča z plezanjem po skalah, mlajšim  udeležencem pa vse to le popestri dan. Prečkanje železnice na delu tik za ovinkom je potrebno opraviti hitro brez obiranja. In že smo zopet na razgledni poti po robu. Zanimiva Kraška pokrajina nam res ponudi prav vse, kar premore. Postregla nam je celo z rahlim jugom, ki nas je hladil ob kratkih postankih. Nadaljevali smo mimo cerkvice Marije snežne blizu vasi Praproče in naprej mimo obrambnega solpa iz 11.stoletja nad vasjo Podpeč. Pod stolpom  je jama, ki je služila domačinom kot skrivališče ob času Turških vpadov. Od tu pa še malo do našega končnega cilja vas Hrastovlje, ki je znano po cerkvi svete Trojice. Tu pa nas je čakal avtobus in sladka malica, ki nam jo je pripravila Dorica.

Vsem udeležencem se zahvaljujem za prijetno preživet dan v prelepi Kraški pokrajini. Hvala tudi kolegom vodnikom za pomoč pri izpeljavi pohoda. Hvala tudi Damjanu in OŠ Simona Kosa za sodelovanje.
Hvala in še obilo lepih pohodov po krajih naše prelepe deželice.

Jože Dakskobler


Galerija slik: Kraški rob




od Maraton, Nedelja, 29 Marec 2009 19:07, Komentarji(0), Preberi vse
Breški Jalovec

V okviru delavnice: Prostovoljstvo v odnosu do narave in gorništva (USTANOVA LOKALNA RAZVOJNA FUNDACIJA BANJŠKE IN TRNOVSKE PLANOTE), ki jo je vodil načelnik postaje GRS iz Tolmina, sicer tudi psiholog na OŠ Tolmin gospod Žarko Trušnovec smo se v nedeljo 21.9.2008 s skupino mladih udeležencev podali na Breški Jalovec.
Turo smo pričeli daleč od vznožja te prelepe gore v še lepši Baški grapi v Podbrdu pod vznožjem Črne prsti.
Z avtobusom smo se odpeljali do Tolmina, kjer nas je pričakal Žare in še drugi udeleženci izleta. seveda sta z nami hodila še dva člana GRS iz Tolmina in nekaj staršev naših mladih udeležencev.
Eno od izhodišč za vzpon na goro je vas Brezje v Benečiji. Idilična vasica Beneških Slovencev, ki pa na žalost premore le še nekaj dest stalnih prebivalcev. Pred vaško cerkvico smo parkirali avtobus in se veselo odpravili po markirani poti proti vrhu. Kolona udeležencev je v veselem vzdušju lepo napredovala proti vrhu. Seveda je mladino zanimalo mnogo stvari. Vodniki in reševalci smo imeli veliko dela z odgovarjanjem na vprašanja mladih nadobudnežev. Še posebno so bili veseli izleta v gore trije fantje iz Podbrda, ki so zabavali udeležence skozi cel dan, res pravi kerlci.
Kar prehitro smo bili na vrhu, poplačani s prekrasnimi razgledi, ki so segali vse do morja, Julici so bili pred nami kot na dlani, dolgi hrbet Stola, Muscev, Kolovrat, Matajur.....Videli smo skoraj vse!
Pot v dolino je minila kot bi mignil smo bili pri avtobusu. V Breginju pa smo si ogledali še staro vaško jedro ohranjeno po rušilnem potresu leta 1976 in muzej I. svetovne vojne.
Dan je bil res prekrasen in poln doživetij tako za odrasle, še bolj pa za mlade udeležence.
preden smo se razšli smo Žareta zadolžili, da drugo leto spet organizira planinski tabor, kjer smo se imeli lepo in spoznali veliko novih stvari v prelepem okolju planine Razor.




od Maraton, Torek, 30 September 2008 13:26, Komentarji(0), Preberi vse
 2 Strani 1 2 
 


Izdelava spletne strani: MINK
Stran zgenerirana v 0.554 sekundah z 22 poizvedb v bazi

Na teh spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. Več o ...