16. srečanje planincev na Črni prsti – 60 LET PREVZEMA KOČE NA ČRNI PRSTI 16. tradicionalno srečanje planincev na Črni prsti 21. septembra letos je steklo v čudovitem jesenskem vremenu, tako da je sivomodro skalovje po okoliških višavah bleščeče sijalo. Planinci so prihajali na goro z vseh strani. Tako množičnega obiska že dolgo ni doživela. (beri dalje..) Planinsko društvo Podbrdo je dogodek posvetilo 60. obletnici prevzema koče, ki od leta 1965 nosi ime po gorniku in rodoljubu Zorku Jelinčiču. Po pozdravu predsednika Tomaža Štenklerja so članice društva skozi kaplje spomina iz leta 1959, ki so začrtale tudi aktivnosti za leto 1960, obudile delo pionirske generacije društva. Malokdo od prisotnih se je še spomnil male, pritlične stavbe s tlorisom 16,40 X 6,48 m, ki se je nekaj metrov pod vrhom boječe naslanjala pod skalni rob. Morda le trije udeleženci, ki so se upravičeno pohvalili, da so bili na gori tudi pred šestimi desetletji. Ko je takratni predsednik Ivan Anderle mlademu društvu predstavil predlog Planinske zveze Slovenije za prevzem, ni dobil navdušenega odziva. Koča, ki jo je leta 1954 iz medvojne italijanske vojašnice usposobilo in do leta 1958 upravljalo Planinsko društvo Most na Soči, je bila namreč v zelo slabem stanju. A ker je omenjena zveza obljubila pomoč iz sklada za vzdrževanje visokogorskih postojank, pričakovali pa so jo tudi od Tovarne volnenih izdelkov »Bača« Podbrdo, se je upravni odbor omehčalin jo 4. oktobra 1959 sprejel v upravljanje in obnovo. Tako so se začele brezštevilne poti planincev, simpatizerjev, mladine in učencev gornjega dela Baške grape h koči, ki od leta 1965 nosi ime Planinski dom Zorka Jelinčiča. Njihovo garaško delo je jeseni leta 1960 pripomoglo k dokončanju prve faze obnove, leta 1966 pa k nadgradnji in posodobitvi. Leta 1976 ga je z dolino povezala tovorna žičnica. PD Podbrdo se zaveda, da se le v dobro vzdrževanem in oskrbovanem domu planinci dobro počutijo in se vanj radi vračajo. A brez prostovoljstva ne more dohajati novodobnih zahtev in standardov. Društvo se je zahvalilo vsem, ki so prepoznali to potrebo in z veliko truda, zagnanosti, dobre volje in graparsko trmo sledijotemu plemenitemu cilju. Jubilej je namreč zanj tudi izziv, kako vse doseženo nadaljevati, razvijati, nadgraditi. Sledila je tradicionalna sveta maša za pokojne planince, ki jim je v tihi gorski lepoti zastal korak. Daroval jo je župnik iz Sorice Mirko Turk, ki je trenutek zbranosti namenil tudi pravkar preminulemu planincu in alpinistu Davu Karničarju. Iztekla se je z zahvalo bogu in Mariji za doživetja v gorah, ki polnijo naša srca in s prošnjo, da bi naša gostovanja na planinskih poteh še naprej varoval božji blagoslov. Srečanje se je nadaljevalo v kipeči družabnosti in obujanju spominov.. Medtem ko je domači harmonikar raztegni meh, je društvo poskrbelo za kulinarične dobrote. Tekst: Olga Zgaga Foto: Vanja Kristančič