Cveto Kemperle je kot član PD Podbrdo pustil neizbrisne sledi ….. Hvaležni smo mu za globoke sledi, ki jih je pustil za seboj v planinski organizaciji in si želimo, da bi jih znali prenesti v današnji čas. CVETU OB SLOVESU ! Bača pri Podbrdu, 30. december 2017 Danes žalujemo in se poslavljamo obenem. Slovo je vedno boleče, še zlasti tisto, ki je zadnje in dokončno. Posebno boleče je slovo od človeka, ki nam je bil blizu, a je krutost trenutka prekinila njegovo pot življenja. Ob takih trenutkih nam zmanjka besed. Neradi se zavemo človeške krhkosti in minljivosti. Zaman iščemo besede tolažbe, ki bi svojcem in nam vsem razumno povedale, da smo te spoštovali in cenili. Kaj točno se je zgodilo tistega usodnega dopoldneva med Črno prstjo in Šoštarjem, ko si se na smučeh vzpenjal navzgor, vrhu gore naproti ? Odgovor bo za vedno ostal tam gori. Cveto, neizmerno rad si imel svoj dom tukaj na rodni Bači, pod vencem gora, ki so zaznamovale tvojo mladost in te vzgojile v klenega gornika. Že mladenič si se aktivno vključil v delovanje planinskega društva Podbrdo, predvsem pri izgradnji tovorne žičnice na Črno prst. Dobra štiri desetletja si kot gorski reševalec nesebično hitel na pomoč ponesrečenim in pomoči potrebnim. Alpinist samorastnik – to zahtevno dejavnost si v popolnosti obvladal, kar priča zakladnica tvojih zahtevnih vzponov. Ko je gorske vršace prekrila bela snežna odeja, si plezalke zamenjal s smučmi in vrstili so se številni spusti v domačih in tujih gorah. Podlaga tvoje fizične pripravljenosti je bila množica pretečenih maratonov tako na smučeh, kot na vročih asfaltnih cestah. Vsestranska športna aktivnost je bila vodilo tvojega življenja. Bil si dobrodušen, včasih nekoliko svojstven in poseben. Znal si se pošaliti in se od srca nasmejati. Prav takega se te bomo spominjali. Skromnega, delavnega, vedrega, močnega in odločnega obenem. Vsi, ki smo te poznali vemo: Ti si uglasil strune svojega srca za tvoje najdražje in za vse tiste, ki si jim na svojih gorskih brezpotjih znal podati besedo, ki ogreje srce in razjasni lice. In tako življenje se s smrtjo ne konča. Ko doživimo vse svoje neizogibnosti, preprosto dozorimo za večnost. Cveto, a kljub slovesu ostajaš z nami. Ostal boš dih prepadnih sten in previsov, šepet macesnov in smrek, rosa bregov, grom v nevihti in odmev v gorah. Življenje pa bo kot vedno teklo dalje. Letni časi bodo vrteli svoj krog. Zimski vetrovi, ki bodo zapihali preko vrhov Črne prsti, Šoštarja in Slatnika, ti bodo nosili pozdrave in ti natrosili bele snežinke, vse dol na spokojno ravnico tvojega poslednjega doma. Tvoji družini – ženi, hčerkama, sestri, sorodnikom ter gorskim prijateljem, ob teh težkih trenutkih slovesa izrekam iskreno sožalje. Ivan Čufer, PD Podbrdo in GRS Tolmin http://www.gore-ljudje.net/novosti/138094/ http://www.gore-ljudje.net/informacije/138070/