Planinstvo vse bolj vključeno v slovenski turizem Planinstvo je eden najpomembnejših dejavnikov slovenskega turizma, saj vse več tujcev v Slovenijo pride prav zaradi gora. Planinske postojanke so tako pomemben del turistične ponudbe, pri čemer pa se morajo obiskovalci zavedati, da so pogoji turizma v visokogorju drugačni, pojasnjujejo v planinskih društvih, ki skrbijo za koče in urejenost poti. Klikni na “preberi celotno novico”
Planinska organizacija je neposredno povezana s turizmom. V zadnji strategiji razvoja turizma je turistična sfera prepoznala planinstvo kot enega pomembnejših dejavnikov na področju turizma v Sloveniji, je za STA spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Bojan Rotovnik in dodal, da v zvezi in društvih na različne načine spodbujajo obiskovanje gora. Letošnji obisk gora v drugi polovici junija in prvi polovici julija je bil zelo dober, sredina julija pa je bila zaradi slabega vremena slabša. “Sedaj nas z optimizmom navdihujeta zadnja dva vikenda, zaradi česar je v gorah veliko obiskovalcev,” je dejal Rotovnik, ki je spomnil, da so lani imeli izjemno srečo z vremenom in so zabeležili rekorden obisk koč, ki so naštele 90.000 nočitev. Na PZS opozarjajo, da v vsakem vremenu in brez opreme ni mogoče obiskati gorskega sveta ter da je visokogorje občutljivo območje, kjer ne veljajo enake danosti kot v dolini, zato se je v gorah potrebno primerno obnašati. “Goste seznanjamo, da zaradi okoljevarstvenega vidika planinske koče ne morejo biti gorski hoteli, zato morajo biti pripravljeni na malo nižji standard kot v dolinah, a tudi to ima svoj čar,” je izpostavil Rotovnik. “V dolini hotel ponuja bazen, golf igrišče, tenis igrišče in podobno. V planinskih kočah tega ne moremo, lahko pa ponujamo urejene poti do okoliških vrhov,” je dejal Branko Bergant, predsednik Planinskega društva Jesenice, ki je eno izmed društev, ki skrbi za največ planinskih poti, in sicer 23. Hkrati društvo skrbi za čistočo in pobira odpadke, pri čemer opaža, da se kultura planincev do varovanja okolja izboljšuje. “Koče so oskrbovane in dobro vzdrževane in čeprav gostje, ki bivajo v planinskih kočah praviloma manj trošijo in gledajo na vsak evro, so tudi ti gostje za nas zelo pomembni,” je ocenila direktorica Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora Mirjam Žerjav. Na območju kranjskogorske občine je kar 17 planinskih postojank in zavetišč, ki so za ponudbo destinacije zelo pomembni, še zlasti ker je pohodništvo v Evropi v porastu. “Velika je potreba je po izdelavi nekih produktov, ki bodo povezovali hotele in planinske domove,” je izpostavil direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Bohinj je tipična pohodniška destinacija in v sedmih kočah na območju občine so v prvih šestih mesecih zabeležili približno 3000 nočitev, pri čemer velja, da so koče sicer večinoma odprte od maja do oktobra. Celo leto pa je odprt gorski kamp Kamne pri Mojstrani, ki je poleti skoraj polno zaseden. Prevladujejo nizozemske družine in planinci iz Nemčije ter Češke. “Zanimanja je veliko, tujci imajo naše gore zelo radi, se navdihujejo nad Triglavom in se radi vračajo,” pravi vodja edinega tovrstnega kampa na Gorenjskem Ana Voga, ki je prepričana, da gorskih kampov primanjkuje. Slovencev je v kampu v Mojstrani sicer zelo malo in večinoma pridejo le za kakšen vikend, ko jim je na morju prevroče. Trend padanja števila nočitev s strani slovenskih gostov opažajo tudi v planinskih kočah. To je posledica boljših cestnih povezav, izgradnje avtocestnega križa, pa tudi vse večjega pomanjkanja časa v hitrem tempu življenja. “Danes tako ni nič neobičajnega, če se nekdo zgodaj zjutraj pripelje iz Ljubljane, se povzpne na Triglav in se zvečer vrne domov,” je vse pogostejšo prakso slovenskih planincev orisal predsednik Planinska društva Dovje – Mojstrana Miro Eržen. Pojasnil je, da so to splošni trendi, ki se jim je treba prilagoditi in iskati priložnosti drugje. Planinsko društvo Dovje – Mojstrana je v Aljaževem in Šlajmerjevem domu v Vratih v prvi polovici letošnje sezone zabeležilo boljši obisk kot lani, ko sta bila posebej uspešna avgust in september. “Če bo tako tudi v prihodnje, bomo zadovoljni,” je povedal Eržen in dodal, da koče z rednim poslovanjem sicer preživijo in pokrijejo svoje stroške, za večje investicije pa jim zmanjka denarja. Tekst: Tinkara Zupan/STA