Kazalo:
PRAVILNIK o upravljanju
Obrazložitev
I. Upravljanje
– Splošne določbe
– Osebje v planinski koči
II. Poslovanje
– Storitve v planinskih kočah
– Cene v planinskih kočah
III. Opremljenost in tehnični predpisi
IV. Prehodne določbe, nadzor in sankcije
Osnovo za objavo tega pravilnika daje Zakon o gostinski dejavnosti, objavljen v Ur. I. RS štev. 1/95 ter Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah, objavljen v Ur.l. RS, štev. 23/96.
Zakon o gostinski dejavnosti je planinske domove in planinske postojanke uvrstil med gostinske obrate in sicer v dve kategoriji:
– tiste, ki so preko celega leta dostopni z avtomobilom ali osebno žičnico in
– v ostale planinske postojanke, ki takega dostopa nimajo zagotovljenega.
Namen tega pravilnika je zagotoviti vsaj približno enak standard uslug v planinskih postojankah, zagotoviti osnovne higienske pogoje, zagotoviti minimalne naravovarstvene ukrepe in končno zagotoviti investicijsko disciplino pri novogradnjah in večjih adaptacijah zaradi varnosti in ekonomičnosti vlaganja skromnih sredstev, razpoložljivih v to namen.
Pravilnik je sestavljen v stilu obveznega predpisa, vendar je njegov namen nuditi strokovno pomoč planinskim društvom pri upravljanju in vzdrževanju planinskih postojank.
Planinska zveza Slovenije Gospodarska komisija
1. člen
Ta pravilnik ureja način poslovanja in upravljanja planinskih domov, vrsto in obseg storitev usposobljenost zaposlenih ter minimalne tehnične, higienske in okoljevarstvene pogoje potrebne za obratovanje.
Planinski domovi so planinski domovi, koče, zavetišča, bivaki (planinske koče v nadaljevanju).
Osnovni namen planinskih koč je predvsem zagotavljanje zavetja obiskovalcem slovenskih gora, nudenje obvestil o stanju planinskih poti in pomoči pri nezgodah. Koče obiskovalcem nudijo tudi osnovno prehrano in prenočišča.
Planinske koče praviloma upravljajo planinska društva in sicer v lastni režiji ali na osnovi najemne ali franšizing pogodbe. Planinske koče lahko upravljajo tudi civilne, pravne ali fizične osebe, vendar morajo upoštevati pri poslovanju določila tega pravilnika.
Status planinske koče podeli Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na predlog svoje Gospodarske komisije (GK PZS v nadaljevanju).
V primeru, da upravlja planinsko kočo pravna ali fizična oseba, mora skleniti s Planinsko zvezo Slovenije pogodbo o upoštevanju tega pravilnika. Sklenitev take pogodbe je pogoj za pridobitev naziva “planinska koča”.
2. člen
Lastninsko pravna razmerja planinskih koč urejajo ustanovitveni akti Planinske zveze Slovenije in Zakon o društvih.
3. člen
Planinske koče so oskrbovane ali neoskrbovane – zavetišča in bivaki. Oskrbovane planinske koče obratujejo:
- vse leto,
- v sezoni,
- občasno,
- v določenih dnevih.
Planinsko društvo določi način obratovanja planinske koče. Planinske koče so po sklepu Upravnega odbora PZS razvrščene v tri kategorije (priloga 1). Kategorizacijo koč opravlja GK PZS.
Društvo, ki oskrbuje planinsko kočo mora Planinsko zvezo Slovenije sproti obveščati o obratovanju planinske koče in se objavljenega režima obratovanja dosledno držati. Planinsko društvo je dolžno PZS sproti obveščati o vseh spremembah v obratovanju koče.
Neoskrbovane planinske koče (zavetišča in bivaki) so namenjeni vsem obiskovalcem gora.
Planinske koče I. in II kategorije, ki so oskrbovane sezonsko, morajo imeti v času, ko ne poslujejo, zagotovljeno zavetišče – zimsko sobo, če ni v bližini (najmanj 2 uri hoje) nobene druge možnosti prenočevanja. Tako zavetišče mora biti odklenjeno oz. mora biti ključ dostopen vsakemu obiskovalcu. V sobi mora biti izobešeno navodilo z uporabo in vzdrževanje reda in čistoče.
4. člen
S planinskimi kočami upravljajo in gospodarijo planinska društva. Planinska koča se lahko da v zakup ali v najem. O taki oddaji se sklene posebna pogodba, ki jo v osnutku pripravi GK PZS . Pogodbo ob sklenitvi poleg najemnika in najemodajalca sopodpiše PZS.
Z osebjem, ki je stalno zaposleno v planinski koči, se sklene pogodba o zaposlitvi a1i pogodba o delu. Take pogodbe v osnutku pripravi PZS.
V vseh naštetih oblikah upravljanja planinskih koč mora biti zagotovljeno dosledno spoštovanje tega pravilnika, in vodenje zakonsko predpisanih evidenc o prijavi gostov, v skladu z navodili MNZ za planinske postojanke.
5. člen
Odgovornost za upravljanje planinske koče nosita oskrbnik koče in gospodar društva, ki ga za vsako postojanko posebej obvezno imenuje planinsko društvo, ki s kočo upravlja.
6. člen
Vsaka planinska koča mora imeti oskrbnika in ustrezno število usposobljenih delavcev.
Oskrbnik in delavci, zaposleni v planinski koči, morajo izpolnjevati osnovne sanitarnohigienske pogoje preden nastopijo delo. Planinsko društvo lahko predpiše za oskrbnika in zaposlene še posebne pogoje in znanja ter obenem zagotovi njihovo izobraževanje.
Osnovno izobraževanje osebja v kočah o nudenju pomoči ob nesrečah, obveščanju in varovanju okolja, zagotovi PZS v okviru enotnih tečajev in literature.
7. člen
Oskrbnik in delavci planinske koče morajo poznati njeno okolico in biti seznanjeni z razmerami tako, da lahko dajejo obiskovalcem zanesljive informacije, pojasnila in opozorila o stanju poti, turah, razdaljah, vremenskih razmerah in drugih nevarnostih. Oskrbnik in delavci morajo obveščati GRS o nesrečah in drugih pojavih pomembnih za zagotavljanje varnosti, po potrebi in po svojih sposobnostih pa morajo nuditi tudi pomoč pri reševanju. Najmanj en delavec v planinski koči mora biti usposobljen za nudenje prve pomoči.
8. člen
Oskrbnik v planinski koči, najemnik ali zakupnik je dolžan voditi postojanko kot dober gospodar in je materialno in moralno odgovoren za vsa prevzeta sredstva v koči.
Gospodar planinske koče kot funkcionar društva skrbi za izvajanje tega pravilnika, nadzira poslovanje v planinski koči in skrbi za vodenje evidenc ter občasno sestavo obračunov in inventur, kot jih določi planinsko društvo.
Oskrbnik in gospodar skrbita in varujeta tudi sredstva GRS, v kolikor se nahajajo v planinski koči.
9. člen
Oskrbnik in delavci v planinski koči morajo biti seznanjeni s pravicami in obveznostmi iz pogodbe o delu, seznanjeni morajo biti s predpisi o varstvu pri delu, o požarnem varstvu, zlasti o načinu uporabe gasilnih aparatov, o ravnanju in hrambi plina ter drugih goriv, ki se nahajajo v planinski koči.
A. Storitve v planinskih kočah
10. člen
Planinske koče nudijo svoje storitve vsem obiskovalcem, ne glade na članstvo v planinski organizaciji.
11. člen
Ležišča v koči se oddajajo po vrstnem redu prijav. Prednost pri prenočevanju imajo gorski reševalci in markacisti kadar so v akciji, organizirani izleti društev ali šolska mladina in poškodovani ali oslabeli obiskovalci.
Na osnovi rezervacij se v planinski koči ne more oddati v naprej več kot 2/3 prenočitvenih kapacitet.
12. člen
Kadar so v planinski koči oddana vsa ležišča, lahko oskrbnik odpove nadaljnje prenočevanje tistim obiskovalcem, ki so to prenočevali že več kot tri noči, vendar mora tako odpoved javiti najkasneje do 12. ure.
Med zimskimi in šolskimi počitnicami imajo organizirani izleti šolske mladine prednost pri rezervaciji ležišč.
Oskrbnik je dolžan sprejeti pod streho vsakega obiskovalca, tudi če nima na razpolago prostih ležišč in mu omogočiti prenočevanje v drugih prostorih planinske koče.
Planinska koča mora odpreti vrata obiskovalcem tudi v nočnem času, razen v primeru, ko ugotovi, da namerava to določilo kdo od obiskovalcev zlorabiti.
13. člen
Planinska koča mora imeti v čase obratovanja vedno na razpolago nekaj enostavnih toplih jedi (enolončnice ipd.), čaj in druge napitke in brezalkoholne pijače.
14. člen
Za točenje alkoholnih pijač se uporabljajo splošni predpisi. Posebej pa veljajo naslednja določila:
- mladini do 16 let in vinjenim obiskovalcem se ne toči alkoholnih pijač,
- alkoholnih pijač se ne toči po 22 uri,
- alkoholnih pijač se ne toči oslabelim a!i osebam, ki kažejo motnje v vedenju.
Oskrbnik planinske koče mora paziti na pojav uživanja ali preprodaje drog in ob taki ugotovitvi sam ukrepati oz. zavarovati dokaze ter obvestiti pristojne organe.
15. člen
Cene za obvezni izbor jedi (enolončnica, čaj) določajo društva v okviru Planinske zveze Slovenije, ki pripravi izhodišče za oblikovanje teh cen in organizira vsakoletno usklajevanje med društvi. Enak način določanja cen velja za cene prenočišč. Pri določanju cen osnovnih storitev se upošteva kategorizacija planinskih koč, ki je priloga tega pravilnika.
Cene za vse osnovne storitve, ki se določajo po prejšnjem odstavku se štejejo kot maksimalne.
Pri določanju izhodišč za oblikovanje cen osnovnih storitev mora PZS upoštevati poleg režijskih stroškov tudi minimalno amortizacijo.
16. člen
Člani vseh planinskih društev povezanih v PZS in člani zamejskih planinskih društev in drugih slovenskih planinskih društev iz tujine, imajo v vseh planinskih kočah naslednje popuste:
- prenočevanje v sobah, skupnih spalnicah in na skupnih ležiščih (4O%) na skupnih težiščih velja 50% popust:
- za mlade planince, alpiniste, vse vodnike, člane gor5ke straže, člane gorske reševalne službe in markaciste.
Planinci, ki imajo pravico do popustov se morajo izkazati s planinsko izkaznico. Izkaznica je veljavna, če je plačana članarina za leto v katerem se popust uveljavlja. Veljavnost izkaznice traja do 31. januarja naslednjega leta.
17. člen
Člani GRS in markacisti imajo v planinskih kočah brezplačno prenočevanje v vseh kategorijah ležišč, ko so na akciji.
Člani inozemskih planinskih organizacij, ki so včlanjeni v mednarodno alpinistično unijo (UIAA), imajo v kolikor med njihovo organizacijo in PZS ni podpisana pogodba o reciprociteti, pravico do 10 % popusta na prenočevanje v vseh kategorijah.
18. člen
Obiskovalci, ki niso člani planinskih društev plačajo za prenočevanje polno ceno prenočišča. Pri prenočevanju v planinski koči se morajo izkazati z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom.
19. člen
Prenočevanje v dnevnih prostorih planinske koče je brezplačno. V primeru uporabe odeje ali drugih pomožnih ležišč pa se plača polovična cena, ki velja za skupna ležišča.
Ležišča v sobah in skupnih spalnicah se lahko oddajajo tudi brez posteljnine za planince, ki uporabljajo lastno posteljnino za enkratno uporabo. Obiskovalci planinskih postojank, ki uporabljajo lastno posteljnino imajo najmanj 25% popusta na ceno prenočevanja.
Prostori v planinski koči morajo biti urejeni tako, da dajejo vtis primerne domačnosti. V dnevnih prostorih morajo biti na vidnem mestu izobešeni ceniki za storitve.
V dnevnih prostorih ali pri vhodu v spalni dal planinske koče mora biti izobešen hišni red postojanke, ki je priloga k temu pravilniku (priloga 2).
III. OPREMLJENOST IN TEHNIČNI PREDPISI
20. člen
Planinske koče se po tehnični opremljenosti delijo:
– v planinske koče, ki so preko celega leta dostopne z osebnimi avtomobili po javno oskrbovani cesti ali z osebno žičnico in
– v planinske koče, ki so dostopne le peš in nimajo dovoznih poti ali pa so take poti vzdrževane in prevozne le v določenem letnem času oz. dostopne le s terenskimi vozili.
21. člen
Za planinske koče, ki so preko celega leta dostopne z osebnimi vozili po javno oskrbovani cesti ali z osebno žičnico veljajo določila členov 48, 49 in 50 Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah, objavljenega v Ur. I. štev. 23/96 in smiselno vsi splošni pogoji za ureditev in opremo tega pravilnika.
Pri novogradnjah in adaptacijah planinskih koč obvezno sodeluje gospodarska komisija GK (gradbena podkomisija), ki pregleda vsak izvedbeni projekt in poda potrebne pripombe, ki so za investitorja obvezne.
22. člen
Poleg teh določb o tehničnih pogojih pa se lahko pri planinskih kočah, ki so dostopne z avtomobilom in ki so na izhodiščnih položajih za ture v srednje ali visokogorje, upoštevajo še določila o prenočevanju v skupnih spalnicah in skupnih ležiščih.
Za take planinske koče so dovoljena odstopanja:
– glade števila parkirnih prostorov, če bi izvajanje takega določila pomenilo večje posege v prostor (8. član Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih…),
– glade prostora za sprejem gostov (15. član Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih..) in
– določila o sobi za nastanitev (16. član Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih).
23. člen
Za planinske koče, ki niso dostopne preko celega leta z osebnimi avtomobili, se pri novogradnjah in večjih adaptacijah smiselno uporabljajo določila Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih… , ki se nanašajo na opremljenost kuhinje, sanitarij in shrambe za živila.
Za planinske koče, ki so že zgrajene in v obratovanju ob sprejemu tega pravilnika, pa se ta določila uporabljajo v okviru danih tehničnih možnosti.
Bivaki in zimske sobe imajo praviloma en prostor z ležišči in posebej zavarovano mesto za kurjenje in gretje hrane.
24. člen
Vsaka planinska koča more imeti vpisno knjigo zaradi lažjega iskanja pogrešanih ali ponesrečenih planincev, zaradi določanja vrstnega reda pri dodeljevanju ležišč in zaradi statističnega spremljanja obiskov v postojankah. Vpisna knjiga more biti na vidnem mestu z opozorilom, da se je vsak obiskovalec dolžan vpisati v knjigo.
Planinsko društvo lahko določi tudi, da je poleg vpisne knjige še knjiga vtisov in pripomb.
Za pravilno ravnanje in vpis obiskovalcev je odgovoren oskrbnik koče.
25. člen
Planinske koče imajo nad vhodom enotne napisne table, ki vsebujejo:
- naziv in znak Planinske zveze Slovenije
- ime koče in nadmorsko višino
- ime planinskega društva, ki postojanko oskrbuje
Če je koča oddana v najem mora biti na njej še tabla z imenom najemnika oziroma zakupnika.
Za enotne napisne table skrbi Planinska zveza Slovenije po naročilu PD, ki oskrbuje planinsko kočo.
Na pročeljih in fasadah planinskih koč ni dovoljeno imeti reklamnih in drugih napisov. Dovoljeni pa so napisi za smeri poti in označbe vrhov.
Vsaka planinska koča mora imeti žig z nazivom koče in nadmorsko višino. Koče ob transverzalah morajo imeti tudi transverzalne žige, ki jih hrani oskrbnik in jih izdaja na posebno zahtevo obiskovalcev.
26. člen
Vsaka planinska koča mora imeti osnovno opremo prve pomoči in potrebni sanitetni material z zdravili.
Vse planinske koče, ki so oskrbovane preko celega leta ali občasno, morajo biti opremljene z napravami za povezavo s policijskimi postajami in gorsko reševalno službo (centri za obveščanje). Opremo za obveščanje in ravnanje z njo predpiše GRS.
Planinskim kočam, ki so priključene na javno telefonsko omrežje naprave za obveščanje navedene v prejšnjem odstavku niso obvezne.
27. člen
Hišni red planinske koče dovoljuje uporabo posteljnine in drugega inventarja izven prostorov koče in uporabo planinskih čevljev v posameznih prostorih. Poleg lega pa vsebuje hišni red tudi določilo, da mora med 22. in 5. uro zjutraj v koči vladati mir. Obiskovalci, ki odhajajo ali prihajajo v postojanko izven tega časa, morajo to storiti z največjo obzirnostjo.
Hišni red vsebuje tudi določila, ki jih predpiše posamezno društvo, z ozirom na pogoje in opremljenost planinske koče.
28. člen
Planinske koče, ki so na nadmorski višini nad 1000 m morajo imeti tudi v letnem času možnost ogrevanja in naprave za sušenje obleke ter opreme. Taka oprema je lahko nameščena v dnevnem prostoru, če koča nima posebne sušilnice.
29. člen
Planinske koče, ki niso priključene na javne vodovode, ki jih nadzirajo sanitarni organi, morajo skrbeti za redno kontrolo pitne vode in najmanj 1 x letno pridobiti analizne izvide o higienski in biološki neoporečnosti pitne vode. Postojanka lahko uporablja tudi higiensko oporečno vodo le v sanitarijah. V takem primeru mora to vidno označiti na iztokih.
30. člen
V vseh prostorih planinskih koč mora biti zagotovljeno naravno ali mehansko zračenje prostorov. Spalni prostori morajo imeti dnevno svetlobo z okni, ki se odpirajo.
31. člen
Okolica planinskih koč mora biti urejena in čista.
Planinske koče morajo imeti v primerni oddaljenosti od koče posebej urejene betonske jame za kuhinjske in druge odpadke, ki morajo biti pokrite z lesenim ali betonskim pokrovom. Planinskim kočam, ki imajo možnost odpadke odvažati na javna odlagališča, odpadne jame niso potrebne.
V in na planinskih kočah morajo biti vidna opozorila, da so obiskovalci dolžni odnašati svoje smeti s seboj v dolino.
32. člen
Planinske koče, ki niso priključene na električno omrežje in proizvajajo elektriko z lastnimi agregati, morajo imeti to nameščene v primerni oddaljenosti in v največji možni meri zaščitene proti hrupu.
33. člen
Planinske koče, ki imajo urejena suha stranišča, za izgradnjo in opremo teh uporabljajo posebna tehnična in gradbena navodila, ki jih izdela in dopolnjuje z najnovejšimi tehničnimi izsledki GK PZS – gradbena podkomisija.
Enaka pravila veljajo za solarne ali vetrne naprave za proizvodnjo električne energije.
IV. PREHODNE DOLOČBE, NADZOR IN SANKCIJE
34. člen
Planinska društva morajo poslovanje svojih planinskih koč uskladiti z določili tega pravilnika v enem letu po njegovem sprejemu, če to ni vezano na gradbeno tehnične preureditve.
Planinska društva morajo določila tega pravilnika in pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih … (Ur. list 23/96) upoštevati pri nadaljnjih adaptacijah in drugih gradbenih posegih na planinskih kočah.
35. člen
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika izvaja gospodarska komisija v sodelovanju gospodarji planinskih koč oz. pooblaščenimi predstavniki planinskih društev.
36. člen
Za groba odstopanja od in neupoštevanja določil tega pravilnika, se lahko oskrbniku a1i planinskemu društvu izrečejo naslednji ukrepi:
- opomin upravnega odbora PZS, ki se objavi v Obvestilih PZS, Planinskemu vestniku in v javnih glasilih
- odtegnitev finančne pomoči in dotacij iz proračunskih sredstev in sredstev drugih donatorjev in
- odvZem statusa planinske koče PZS
37. člen
Za grobo kršitev tega pravilnika se šteje:
- neupoštevanje objavljenega časa obratovanja planinske koče,
- odklonitev zatočišča obiskovalcem,
- kršitev določil o popustih za prenočevanje,
- nevestno gospodarjenje s premoženjem in materialom zaradi katerega nastane materialna škoda za več kot 500.000 SIT,
- opustitev ukrepov zaradi katerih lahko nastane večja škoda za okolje.
Grobo kršitev tega pravilnika ugotovi Upravni odbor PZS na podlagi posebnega poročila gospodarske komisije. Tako poročilo pa mora vsebovati tudi predlog sankcije. Upravni odbor je dolžan obravnavati vsako prijavo grobe kršitve tega pravilnika.