PLANINSKO DRUŠTVO PODBRDO, odsek Grahovo – Koritnica in Postaja GRS Tolmin (ob svoji 70-letnici) vabita na predstavitev knjige Jožeta Andlovica Kadar boš na rajžo šel – Dnevnik himalajskega zdravnika (Kangbačen 1965) V Dom krajanov Grahovo ob Bači, v soboto, 23. marca. 2019 ob 19.00 Knjigo bo ob diaprojekciji predstavil urednik Žarko Rovšček z gosti. Vljudno vabljeni! (več … nadaljuj…) Pred desetimi leti je v založbi Postaje GRS Tolmin in PD Tolmin izšel prvenec Jožeta Andlovica, ki ga je posvetil tolminskim gorskim reševalcem. Zaradi velikega zanimanja bralcev je doživel ponatis, ki je tudi kmalu pošel. Takrat je novinar Marjan Raztresen v svoji oceni, ki je izšla v Književnih listih časopisa Delo, zapisal: »Morda bo po berljivi 262 strani debeli knjigi Skozi sotesko druge svetovne vojne izpod peresa Jožeta Andlovica kdaj izšla še knjiga o tem, kako je zdravnik brez bele halje krmaril skozi soteske svetovnih pogorij.« Upanje, ki ga je izrazil takrat, se je uresničilo. Obe knjigi je uredil Žarko Rovšček, ki je tokrat originalnemu rokopisu dnevnika dr. Jožeta Andlovica dodal številne odlomke iz dnevnikov drugih himalajcev, objavljenih člankov ali knjižnih del, zbral 93 barvnih in črno belih fotografij in jih skupaj z besedilom oblikoval v slikovito večplastno pripoved o dogajanju na II. jugoslovanski himalajski odpravi, ki se je daljnega leta 1965 napotila v pogorje Kangčendzenge. V daljši spremni besedi (75 strani) predstavlja priprave, biografije članov odprave, odmeve v tisku in knjižnih izdajah ter spomine še živečih tovarišev na Jožeta Andlovica, ki je s svojim likom vidno zaznamoval naš himalajizem. Odprava je utrla pot tik pod vrh 7902 m visokega Kangbačena in osvojila koto 7535, danes 7538 metrov visok vrh Jalung Ri, ki smo ga prvi osvojili Slovenci. Himalajci po povratku domov niso doživeli ustreznega javnega priznanja, saj je takrat nekaj štel le nedosežen vrh, ki ga je osvojila šele naša odprava leta 1974. Z začetkom priprav na naše naslednje himalajske odprave je poniknil tudi spomin na Kangbačen 1965. Knjiga, ki jo bomo predstavili, skuša poleg spomina na dr. Jožeta Andlovica prikazati tudi prizadevanja ljudi, ki so bili v težkih časih jugoslovanske gospodarske reforme pripravljeni zastaviti vse za kolektivni uspeh na oddaljenem himalajskem vrhu. Večer bo povezoval Peter Podgornik, ki bo ob dia projekciji predstavil svojo pot v pogorje Kangčendzenge in vodil razgovor z urednikom. Naslov knjige, Kadar boš na rajžo šel, z verzi stare slovenske ljudske pesmi povzema občutke tistih, ki ob odhodu fantov in mož na alpinistično odpravo, polni pričakovanj in dobrih želja za njihov srečen povratek, ostajajo doma. Cena knjige: 20 EUR. Od vsake prodane knjige bomo 1 EUR namenili za Sklad Okrešelj. Prodaja na dan predstavitve. Sprejemamo tudi naročila na naslovu: grs.tolmin@siol.net Dr. Jože Andlovic (12. 11. 1923 – 1. 10. 2011) [1] Tesen, v kateri se med strmimi bregovi peni pobesnela reka, ki neustavljivo premaguje številne ovire, balvane – negibne, stoječe opazovalce mogočnega toka. To je scena mojega življenja. Tam nekje, sredi podivjanega vodovja, valovi in vrtinci neutrudno premetavajo, gnetejo kos lesa in ga na svoji strmi in vijugavi poti do ravnice izpljunejo na breg ali morda plavijo, mrcvarijo še naprej. In naposled le še tihi, umirjeni finale mogočne simfonije; zrela leta, polna bogatih spominov na prehojeno pot. Povedal sem skoraj vse. Ne sprašujte me, kakšna naj bi bila zgoščena prispodoba mojega življenja.[2] Jože Andlovic se je rodil v Trnovem pri Ljubljani v družini garaških lastnikov kmetije in žage, kjer tudi zanj ni nikoli primanjkovalo kmečkega in drugega dela. Vrtinec druge svetovne vojne ga je kmalu potegnil vase, saj so ga na poti na maturitetni izpit Italijani aretirali in poslali v internacijo v Gonars. Kmalu za tem, ko se je izčrpan vrnil domov, opravil zrelostni izpit in se odločil za študij medicine, se je še pred koncem leta 1943 po čudnem spletu okoliščin znašel najprej v vrstah domobrancev. Po napadu partizanov je bil ranjen in ujet. Pridružil se je Štajerski brigadi (XII. SNOUB). Ko je bil že drugič ranjen, je med zdravljenjem v partizanski bolnici opravil sanitetni tečaj in so ga kot bolničarja poslali v jurišni bataljon XV. divizije. Tretjič je bil težko ranjen v glavo in so ga v partizanski bolnišnici na Rogu skoraj odpisali. Zdravljenje je kasneje nadaljeval v zavezniški bolnišnici blizu Barija (Italija), po koncu vojne pa v Ljubljani, kjer je dokončal študij medicine. Po opravljenem stažu se je leta 1955 zaposlil kot splošni zdravnik na Mostu na Soči, od leta 1959 dalje pa je po specializaciji iz kirurgije delal v splošni bolnišnici v Šempetru pri Gorici. Svoje prve vzpone na dvatisočake v Julijcih in Kamniško-Savinjskih Alpah je opravil kot gimnazijec in nadaljeval po vojni. Od leta 1946 dalje je bil aktiven alpinist, v GRS pa je sodeloval od leta 1958 dalje. S Ksavom Šemrovom je s pomočjo konopljene vrvi in še brez klinov in vponk opravil nekaj lažjih plezalnih vzponov, leta 1949 pa sta se oba udeležila odprave v masiv Čvrsnice v Hercegovini. Takrat že bolje opremljena sta v SZ steni Merić kuka »potegnila« prvenstveno smer IV. – V. težavnostne stopnje. V naslednjih letih sta opravila številne plezalne vzpone v domačih gorah do vključno V. težavnostne stopnje. Bil je tudi med udeleženci odprave v Prokletije leta 1951. Po nastopu službe na Mostu na Soči so ga uvrstili med kandidate za nameravano, a neuresničeno prvo jugoslovansko himalajsko odpravo na Manaslu.Kot zdravnik se je v starosti 42 – 59 let pridružil veliko mlajšim kolegom na naslednjih himalajskih odpravah: Kangbačen 1965, Anapurna 1969 (uspešen vzpon na Anapurno IV, 7524 m), Kangbačen 1974. Kot inštruktor je leta 1979 sodeloval tudi v šoli za nepalske gorske vodnike NMA (Nepal Mountaineering Association) v Manangu (Nepal), na italijanski odpravi na Everest (1980) in 1. primorski odpravi na Aconcaguo 1982. To je tudi njegova zadnja pot v najvišje gore. Na odpravah, ki so mu bile dobesedno pisane na kožo, je uspešno združil splošno medicinsko in kirurško znanje, nemalokrat pa tudi znanje iz zobozdravstva, ki si ga je prostovoljno pridobil v času okrevanja na čeljustni kirurgiji v Ljubljani. Z odličnimi psihofizičnimi zmogljivostmi je uspešno deloval med mlajšimi člani moštva. Najbolj kritične trenutke je, tako kot v svojih partizanskih letih, obvladoval z njemu lastnim humorjem in ga širil med ostale himalajce. Meje medicinske strokovne pomoči na odpravah je pomaknil do višine nad 6000 m. Sodeloval je tudi v reševalni akciji na višini okrog 7000 m. Moštva so tako tudi z njegovo pomočjo uspešno napredovala in se srečno vračala v dolino. Kot šef ekipe treh zdravnikov na italijanski odpravi na Everest je doživel tudi mednarodno potrditev svojega dela. Doma je za delo v planinski organizaciji in GRS prejel številna priznanja.[3] . . . Urednikknjige Jožeta Andlovica Kadar boš na rajžo šel, Žarko Rovšček (roj. 1951 na Mostu na Soči), doktor veterinarske medicine v pokoju, izpolnjuje večino svojega prostega časa s planinstvom, zadnjih 20 let tudi kot publicist. Nad 45 let je odbornik v matičnem PD Tolmin. Kot raziskovalec primorske in planinske zgodovine je poleg objav številnih člankov iz teh dveh področij leta 1996 uredil zbornik Stoletje planinstva na Tolminskem, z bogato kroniko PD Tolmin. Bil je glavni urednik zbornika Zorko Jelinčič – nad prezrtjem in mitom (l. 2000) in avtor knjige Pod rdečim svinčnikom – pisma Zorka Jelinčiča iz ječe (l. 2005), katere nadgradnja je bil tudi njegov scenarij za 15 polurnih oddaj (Sence nad menoj) na RAI Radio Trst A. Kot urednik in avtor spremne besede v delu dr. Jožeta Andlovica, Skozi sotesko druge svetovne vojne (l. 2008), je tudi za to delo napisal scenarij za 15 polurnih oddaj (Življenja reka) na Radiu Trst A. Leta 2011 je uredil izbrana dela Zorka Jelinčiča z naslovom Živim v besedi z obširno spremno besedo. Od leta 2000 dalje ureja in dopisuje v glasilo PD Tolmin Krpelj, ki je doslej izšlo v 24 številkah. Je tudi avtor kronike Postaje GRS Tolmin za obdobje sedemdesetih let. Objavlja članke v Planinskem vestniku, mesečniku Goriška, na spletnih straneh PD Tolmin, Gore in ljudje idr.Leta 2014 je vodil skupino za pripravo in postavitev razstave MDO PD Posočja Na zadnjem ogranku. [1]Rovšček, Ž: Poskus biografske predstavitve članov odprave, v: Andlovic, J.: Kadar boš na rajžo šel. PD, PGRS Tolmin 2018, str. 206. [2] Rovšček, Ž: Življenja reka. Radijska priredba dela dr. Jožeta Andlovica, Skozi sotesko druge svetovne vojne.RAI 1, Radio Trst. [3]Omenjamo večja priznanja. Gorniška: plaketa Stanka Bloudka (1974); plaketa PZS (1973); zlata značka PSJ za udeležbo na 3. JAHO Anapurna II; častni član GRS Slovenije. Državna: orden dela z zlatim vencem (1975); orden zaslug za narod s srebrnimi žarki (1990). Druga: red rdeče zvezde (ob jubileju Jurišnega bataljona XV. divizije 1944 – 1984); plaketa Civilne zaščite Slovenije (1975); Ziherlova plaketa; srebrni znak RKS; priznanje TKS Nova Gorica (1975); srebrno priznanje Občine Šempeter – Vrtojba (2006).